Zelišča

Kako borderline osebnostna motnja vpliva na naše medsebojne odnose

June 30, 2020

Hitre in pogoste spremembe razpoloženja, skupaj z impulzivnim vedenjem in težavami z vrednotenjem samega sebe so kazalci borderline osebnostne motnje, ki jo sami težko prepoznamo. Izjemno pa vplivajo na medsebojne odnose na vseh področjih našega življenja. Znake sami težko prepoznamo brez strokovne pomoči psihiatra.

Močno čustvovanje

Ena najbolj prepoznavnih značilnosti bordeline osebnostne motnje je močno čustvovanje. Posameznik doživlja veliko mero stresa zaradi čustvovanja. Svet dojemajo takšnega kot je, torej je zaznavanje samo črno-belo, brez nians. 

Ena najbolj prepoznavnih značilnosti bordeline osebnostne motnje je močno čustvovanje.

Določanje ravni osebnostne organizacije

Osebnostna organizacija te vrste motnje se deli na nevrotično, mejno in psihotično. Sama raven težavnosti je s strani psihoterapevtov določena na podlagi opazovanja identitete, obrambnih mehanizmov in same kakovosti kontrole nad realnostjo.

Najpogostejši kazalci motnje

Pri mejni osebnostni motnji posameznik doživlja samega sebe v nasprotujočih dejstvih, kaže se njegova negotovost določanja lastne identitete, je izjemno čustveno nestabilen, njegovo vedenje je nasprotujoče, ima subjektiven občutek praznine in vedno prisoten strah pred zapuščanjem. 

Zunanji kazalci obrambnih mehanizmov

Najpogosteje ima borderline osebnostna motnja pripadajoče obrambne mehanizme v primitivni obliki. To pomeni, da posameznik v krizni situaciji ne reagira zrelo, temveč primitivno. Samega sebe primitivno precenjuje, nasprotnika pa razvrednoti. Pri tem skuša doseči občutek kontrole, obenem pa doživlja razcepljenje, umikanje vase, potlačevanje in zmotne procese racionalizacije svojih dejanj. Tekom terapije skuša psihiater opazovati tudi prisotnost realitetnega načrta obolelega. Slednjega opazuje in določa v kolikšni stopnji se zaveda realnega dogajanja okoli sebe. Ocenjuje tudi njegove odnose do sebe in do okolice.

Najpogosteje ima borderline osebnostna motnja pripadajoče obrambne mehanizme v primitivni obliki.

Nezdrava navezanost na roditelje

Tekom psihoterapije psihoterapevt preučuje tudi pacientove odnose z ožjo družino. Pri pacientih z bordeline osebnostno motnjo prihaja do nezdrave navezanosti iz otroštva. Povečini gre za nezdrave odnose z mamo. Pri mejni osebnostni motnji opaža psihoterapevt, da prihaja do nesorazmerja med odcepitvijo od mame in obenem strahom pred izgubo roditelja. Prihaja do nihanja med iskanjem bližine in nasprotnim odporom do bližine s starši. Psihoterapevt med opisovanjem odnosov s starši hitro določi, ali so odnosi zdravi za pacienta ali niso.

Težave v partnerskih odnosih

Težave v partnerskih odnosih se po dognanjih psihiatrov v 5 odstotkih pojavljajo zaradi mejne osebnostne motnje. Posameznik ima težave z navezanostjo. Po eni strani se na partnerja ne želi navezati zaradi strahu pred izgubo. Po drugi strani pa hrepeni po ljubezni in pozornosti. Po eni strani želijo tesen odnos s partnerjem, obenem pa se takih odnosov bojijo. 

Strah pred zapuščanjem

Zaradi strahu pred zapuščanjem velikokrat pacient sabotira odnose s svojimi najbližjimi.  Zaradi impulzivnosti in izbruhov jeze poglobijo prepad med njim in partnerjem. Taka nekonstruktivna in impulzivna dejanja psihiater hitro prepozna in poizkusi zaustaviti v dobro pacienta. To pomeni, da pacientu pomaga najti orodje za prekinitev paničnih napadov in izbruhov jeze. Pacienta usmerja, da premaga strah pred zapuščanjem. Pri tem pomaga psihiater tudi pri prepoznavanju enosmernega črno-belega pogleda na svet in pri lažji integraciji samega sebe v življenjske situacije.

Težave v partnerskih odnosih se po dognanjih psihiatrov v 5 odstotkih pojavljajo zaradi mejne osebnostne motnje.

Intenzivno čustvovanje je velikokrat način sabotaže 

Po dognanjih psihoterapevtov je intenzivno čustvovanje velikokrat tudi način same sabotaže razmerja. Izrazito čustvovanje samo enega čustva v določeni situaciji je kontraproduktivno in škodljivo. Čustvena nestabilnost pripomore k nihanju čustvovanja med idealizacijo partnerja do sovraštva. Meja med željo po potrditvi in ljubezni ter med sovraštvom in jezo je zelo tanka. Pacient čim naleti na malo odpora ali razumevanja, intenzivno izbruhne v jezi. Slednje je sicer izraz nizke samopodobe in negotovosti, a vedno privede do negativnih čustvovanj v razmerju.

Odvisnost in samomorilna nagnjenja 

Nenehna želja po potrditvi, po intenzivnih izrazih ljubezni s strani partnerja in okolice ter želja po potrditvi, velikokrat privedejo do depresije in samomorilnih misli. Pri bordeline osebnostni motnji je stopnja samomorilnosti precej visoka in skrb zbujajoča. Spremljajo jo tudi odvisnosti od različnih substanc in samopoškodbe.

Obisk psihoterapije je ključnega pomena 

Obisk psihoterapevta je ključnega pomena za ustavitev samomorilnih in destruktivnih misli. Skozi psihoterapijo pacient dobi:

V primerih, da sta poleg bordeline osebnostne motnje prisotna tudi odvisnost od drog in depresija, pa je pomemben sočasen obisk tudi psihiatra. Slednji pacienta zdravi z zdravili in antidepresivi. V primerih samomorilnih misli pa je pomembna tudi hospitalizacija v pacientovo dobro. Na ta način ne pride do samomorov in samopoškodb.

V isti kategoriji preberite še:


Categories: Zdravje