Glavna krivca za luknjice v naših zobeh sta zobna gniloba ter karies. S sivimi ali črnimi zalivkami so luknjice dolga leta polnili stomatologi. Tudi dandanes še vedno precej ljudi nosi takšne vrste plomb. V zadnjem času pa se vse pogosteje govori o tem, da naj bi bile črne oziroma amalgamske plombe za zdravje nevarne. Nekatere stomatološke klinike jih iz svoje prakse povsem umikajo, prav tako določene šole o njih ne želijo več poučevati svojih študentov.
Plombe iz amalgama zdržijo zelo dolgo v primerjavi z belimi kompozitnimi zalivkami. Novejši materiali oziroma bele plombe so na sploh precej občutljive za rokovanje. Tudi zato ponekod še vedno uporabljajo amalgamske zalivke, ki so tudi cenejše. Pri nas so to edina vrsta plomb, za katere doplačilo z obveznim zavarovanjem ni potrebno. Njihova glavna sestavina je živo srebro, za katero pa je znano, da je za zdravje nevarno.
Kaj je amalgam?
Amalgam je zmes iz približno polovice tekočega živega srebra ter približno polovice zlitine iz finega prahu. Zlitino sestavljajo kositer, baker ter srebro. Zmes mora pripraviti zobozdravnik sam. Nato jo primerno oblikuje ter vstavi v zob, kjer se precej hitro strdi.

Za zobne zalivke je amalgam daleč najbolj poceni material. Slednje je pripomoglo k temu, da je postal priljubljen po vsem svetu.
Malo dokazov o nevarnosti amalgamskih zalivk
Čeprav mnogi svarijo pred tem, kako naj bi bile amalgamske plombe oziroma zalivke nevarne za naše zdravje, pa v resnici ni prav dosti dokazov o tem.
- Med drugim kot negativne učinke tovrstnih zalivk v ustni votlini omenjajo alergijske reakcije, prav tako izpuščaje na koži.
- Pogostost omenjenih težav pa je v resnici precej nizka. Težave naj bi se namreč pojavile pri manj kot 0,3 % vseh dentalnih materialov.
- Obstajajo tudi takšne raziskave, kjer so dentalni amalgam povezali z najrazličnejšimi negativnimi učinki, na primer z nevrološkimi boleznimi, tudi z duševnimi motnjami.
A tudi ti dokazi so po mnenju strokovnjakov precej šibki.
So tudi bele zalivke lahko nevarne?
Po drugi strani pa niti bele zalivke niso tako nedolžne, kot se zdi na prvi pogled. Problem pri njih se lahko pojavi, če zobozdravnik svojega dela ne opravlja pravilno. Bele zalivke so tudi manj trpežne, sčasoma se obrabijo in tako nastanejo špranje oziroma luknjice.
Težava je tudi ta, da vsakič, ko zobar menja belo plombo, bolj zbrusi zob. Pri takšnih zalivkah je najbolje uporabljati keramične inleje. Te so v nasprotju s kompozitno belo zalivko veliko bolj trajni pa tudi estetsko privlačnejša izbira.
Kako spoznati vnetje dlesni?
Če dlesni med umivanjem krvavijo, pomeni, da so vnete. Krvavitev spremlja oteklina, ustni zadah, spremenjena barva same dlesni, možna je tudi bolečina. Če pa so dlesni povsem zdrave, so na videz rožnate, na otip pa zelo čvrste in seveda ne krvavijo.
Vnetje dlesni oziroma vnetni proces v ustni votlini povzroča prekomerno razmnoževanje ustnih bakterij. Takšen proces strokovnjaki imenujejo gingivitis. Ker dlesni draži obloga zoba oziroma tako imenovani plak, postanejo temno rdeče in otečene. Sčasoma od zobu odstopijo. Na tem mestu pa nato nastane obzobni žep. V njem se nabirajo bakterije. Sam proces pa se lahko ustavi, dlesni pa se lahko povsem pozdravijo. A je pomembno čimprejšnje ukrepanje.
Zakaj sploh pride do vnetja dlesni?
Eden od ključnih vzrokov za vnetje dlesni je zagotovo slaba ustna higiena. Prav tako vnetje lahko povzročajo še drugi številni dejavniki, kot so kajenje, stres, pomanjkanje vitaminov, dedne lastnosti, nekatere bolezni. Zaradi hormonskih sprememb imajo tudi nosečnice pogosto težave z gingivitisom.
Če prvih znakov vnetja dlesni ne jemljemo resno ter ne ukrepamo, vse to lahko privede do parodontitisa. Bakterije izjemno škodujejo dlesnim, ob tem obzobni žepi postajajo vse bolj globoki. To pa za bakterije pomeni še toliko več prostora. Obloge postajajo vse bolj trde, spremenijo se v zobni kamen. Na njem se nabira še več oblog, dlesen pa se še bolj odmika stran od zoba.
Kako se izogniti vnetju dlesni?
Pravilna ustna higiena je zagotovo ena od najboljših rešitev za preprečevanje vnetja dlesni. Za zdrave dlesni torej lahko največ naredite, če svoje zobe pravilno umijete vsaj dvakrat na dan. Ob tem je pametno uporabiti tudi zobno nitko. Priporoča se tudi čiščenje dlesni in jezika. Tudi tu se namreč skriva kar obsežen vir mikrobov.
Da bo ustna higiena še toliko bolj učinkovita, uporabite primerno zobno pasto, ustno vodo. Na voljo so tudi posebna pršila, ki dobro delujejo ob prvih znakih vnetja dlesni.
Iz iste kategorije:
- Paradontoza in njeni simptomi
- Zobozdravnik nam lahko povrne samozavesten nasmeh ter boljšo samopodobo
- Implantati kot odlični nadomestki zobe korenine
- Maca za življenjsko energijo
- Visok krvni tlak ali hipertenzija je precej pogost pojav
- Nosečnost po 30. letu – kako zanositi?
- Zobne luske iz porcelana odražajo lastnosti naravnih zob